Digitalni radio DAB v Sloveniji ni več obrobna novost. Brez interneta, brez aplikacij in brez dodatnih stroškov za sprejem prinaša več kot 50 programov, izbiro po imenih in sodobnejšo uporabniško izkušnjo, posebej tudi v avtomobilih.
Radio je za mnoge še vedno nekaj zelo preprostega: prižig, iskanje postaje in poslušanje. A v ozadju se je v zadnjih letih zgodila pomembna sprememba, ki je poslušalci pogosto sploh ne opazijo. Z vpeljavo digitalnega radia DAB ni več potrebna niti mobilna povezava, ne uporaba aplikacije niti plačevanje dodatnih stroškov za sprejem, potrebna je le ustrezen sprejemnik s podporo DAB. V Sloveniji je prek te platforme dostopnih že več kot 50 radijskih programov, kar pomeni, da digitalni radio ni več nišna zanimivost, temveč pozornosti vredna ponudba z množičnim dosegom.
V javnosti se radio še vedno pogosto povezuje z dvema skrajnostima. Na eni strani je klasičen FM radio, ki se ni spremenil že desetletja, na drugi strani pa poslušanje prek interneta, aplikacij in mobilnih omrežij. A digitalni radio DAB preseže kvalitete obeh kategorij. Za sprejem ni potrebna aplikacija, ni potrebna mobilna povezava in ni dodatnih stroškov za poslušanje. Potreben je le sprejemnik, ki podpira DAB, naj gre za namizni sprejemnik, prenosni radio ali avtomobilski sprejemnik.
Programi so popolnoma prostodostopni, njihov sprejem pa ne porablja mobilnih podatkov, kar digitalni radio postavlja v zanimiv položaj: gre za sodobno digitalno izkušnjo, ki pa ne temelji na logiki naročnin, prijav in stalne internetne povezave. Ob uporabi DAB radia ni treba razmišljati o porabi podatkov, iskanju omrežja ali preklapljanju med aplikacijami. Uporabniška izkušnja ostane enostavna, a hkrati pridobi lastnosti, ki jih pričakujemo od najsodobnejših digitalnih storitev. Prav v tem je tudi komunikacijska moč DAB: ne predstavlja zapletenega tehnološkega preskoka za strokovnjake, temveč zelo konkretno spremembo za običajno uporabo doma, v pisarni ali na poti.
Največja razlika v delovanju med FM in DAB radiem je v logiki oddajanja. Pri prvem je vsak program vezan na svojo frekvenco, medtem ko DAB temelji na enofrekvenčnih omrežjih, v katerih oddajniki na določenem območju sinhronizirano oddajajo isti multipleks, torej paket programov, na isti frekvenci. DAB tako boljše izkoristi frekvenčni spekter, ko v enem omrežju prenaša več radijskih programov hkrati. Učinkovitejše kodiranje zvoka pri DAB omogoča umestitev kar 15 ali več radijskih programov v multipleks, znotraj slovenskega prostora pa trenutno obstaja 58 programov v DAB omrežjih.
Več programov pomeni več specializiranih vsebin ter več žanrske raznolikosti, s tem pa DAB ni zgolj tehnična nadgradnja, ampak vsebinska širitev radijskega prostora. Digitalni radio ne pomeni le drugega prenosa iste vsebine, temveč sistem, ki omogoča večjo ponudbo na platformi, kjer radio ostaja brezplačno dostopen ob ustreznem sprejemniku.
Eden od najbolj podcenjenih vidikov digitalnega radia ni tehnični, ampak uporabniški. Širša javnost radio še vedno pogosto dojema kot medij, pri katerem je treba iskati frekvence, si zapomniti številke in se med vožnjo ali doma premikati po frekvencah, dokler se ne ujame pravi signal. DAB to logiko bistveno poenostavi. Sam ponuja dodatne spremljevalne podatke, pri čemer lahko sprejemniki prikažejo ime programa, naslov skladbe, sliko izvajalca, logotip postaje in tudi druge tekstovne ali slikovne informacije, pri nekaterih storitvah pa tudi elektronski programski vodič.
To pomeni, da poslušalci ne izbirajo več med številkami na skali, temveč med jasno označenimi imeni programov. Tudi radio postaja bolj pregleden, bolj vizualen in bolj intuitiven. DAB osnovno funkcijo radia kot preprostega medija zvoka, oplemeniti z udobnejšim poslušanjem.
Če obstaja prostor, kjer se prednosti digitalnega radia zelo hitro pokažejo v praksi, je to avtomobil. DAB v Sloveniji ni več omejen na navdušence nad avdio tehnologijo ali na posamezne domače sprejemnike. Standardno opremo za sprejem digitalnega radia DAB mora imeta vsak nov avtomobil, ki se proda v Evropski uniji, s čimer se je tehnologija popolnoma razširila v vsakdan. Ob tem v Sloveniji obstaja 92-odstotna pokritost prebivalstva, sam digitalni radio pa je prešel iz poskusnega v redno delovanje. Enofrekvenčna omrežja DAB-a prispevajo k stabilnejšemu sprejemu pri vožnji skozi geografsko razgibana območja in manjšemu vplivu motenj. To je pomembno predvsem v državi, kot je Slovenija, kjer so vožnje pogosto povezane z menjavo reliefa, dolin, mestnih območij in odprtih cest.
DAB je zato tudi zgodba o mobilnosti, ne le o oddajanju. Ni naključje, da je evropski okvir že pred leti določil, da morajo radijski sprejemniki v novih avtomobilih v državah EU omogočati sprejem digitalnega radia. Čeravno DAB tehnolgoije vozniki ne opazijo aktivno, je pomembna pomoč za bolj tekočo mobilnost.
V Sloveniji je digitalni radio napredno razvit sistem z več omrežji in široko dostopnostjo. V ta spadajo omrežja R1, R2, R3 in R4, med katerimi sta R1 in R4 nacionalni omrežji, R2 je nacionalno omrežje, razdeljeno na dve geografski območji, R3 pa je lokalno omrežje za Ljubljano. Na digitalni radijski platformi DAB je dostopnih že prek 50 radijskih programov, 92-odstotno pokritost prebivalstva, vse pa kaže na isto sliko: digitalni radio v Sloveniji že ima realen obseg.
Digitalni radio DAB prinaša sodobnejšo in preglednejšo izkušnjo poslušanja radia. Omogoča sprejem brez interneta, brez aplikacij in brez dodatnih stroškov za prenos podatkov, poslušalcem pa ponuja večjo izbiro programov, enostavnejše iskanje po imenih ter dodatne informacije na zaslonu, kot so naslov skladbe, slika izvajalca in logotip postaje. V Sloveniji je DAB že razvita in široko dostopna platforma, ki radio nadgrajuje, ne pa nadomešča.
