DAB je okrajšava za Digital Audio Broadcasting in pomeni digitalno oddajanje radijskih programov v frekvenčnem področju 174 do 230 MHz. DAB temelji na enofrekvenčnih omrežjih, ki omogočajo kakovostno pokrivanje večjih območij z uporabo le ene frekvence. Učinkovita kompresija zvoka pa omogoča, da se prek omrežja oddaja večje število programov. V praksi to pomeni boljši izkoristek radiofrekvenčnega spektra, manjši vpliv motenj in bolj stabilen sprejem pri vožnji skozi geografsko razgibana območja.
Novejši sistem DAB+ uporablja učinkovitejše kodiranja zvoka oziroma kodek HE-AAC v2, ki za primerljivo kakovost zvoka potrebuje bistveno manjšo bitno hitrost. Posledično je v multipleks možno umestiti 15 ali več radijskih programov.
Poleg radijskega programa (oziroma zvoka) nova platforma omogoča večpredstavne vsebine, ki lahko dopolnjujejo radijske programe ali ponujajo povsem nove storitve, kot so tekstovna in slikovna sporočila v zvezi s predvajanim programom, elektronski programski vodič, prometne informacije v obliki dodatnih tekstovnih ali slikovnih sporočil.
Uvajanje digitalnega radia pa ne pomeni ugašanja analognega FM radia. Analogni FM radio v Sloveniji ostaja, kar pomeni, da je mogoče obstoječe radijske programe poslušati kot do sedaj. DAB omrežje namreč obratuje vzporedno z analognimi FM omrežji, saj digitalni radio ni nadomestek za analogni FM radio, temveč vzporedna pot, ki nudi predvsem dodatne zmogljivosti.
Pogosto, predvsem v starejših dokumentih, je prisotna oznaka T-DAB (“Terrestrial” oz. prizemni DAB), saj je bil predviden tudi sistem za oddajanje prek satelita. Danes so te namere opuščene, zato se uporablja le oznaka DAB.
DAB v osnovi uporablja kodek MPEG-1 layer II. Za zadovoljivo kakovst zvoka je potrebna bitna hitrost okoli 200 kbit/s. Posledično to pomeni, da je s tem kodekom možno v DAB multipleks (paket programov, ki ga oddaja DAB omrežje) umestiti le 5 do 6 radijskih programov. Zaradi te omejitve se je za oddajanje prek DAB sistema odločilo le malo držav.
DAB+ pomeni uporabo učinkovitejšega kodiranja zvoka oziroma kodek HE-AAC v2, ki za primerljivo kakovost zvoka potrebuje bistveno manjšo bitno hitrost (običajno za primerljivo kakovost zvoka zadostuje že 56 kbit/s). Posledično je v multipleks možno oddajati 15 in več radijskih programov. Z uporabo tega, učinkovitejšega kodeka je posatala DAB oziroma DAB+ platforma bistveno bolj privlačna in tako veliko evropskih pa tudi drugih držav vzpostavlja digitalni radio DAB kot dodatno radijsko platformo.
Glede na to, da v Sloveniji uporabljamo le sistem DAB+ (DAB z novejšim kodekom HE-AAC v2), načeloma ni potrebno razlikovati med DAB in DAB+. Zato boste na slovenskih spletnih straneh, pa tudi drugih dokumentih, pogosto naleteli le na oznako DAB, ki pomeni digitlni radio, ki se uporablja v Sloveniji.
DAB multipeks (v tuji literaturi tudi “DAB Ensemble”) je paket radijskih programov in pripadajočih podatkov, ki ga oddaja DAB omrežje.
Poleg oddajanja radijskih programov (oziroma zvoka) platforma DAB omogoča večpredstavne vsebine, ki lahko dopolnjujejo radijske programe ali ponujajo povsem nove storitve, kot so tekstovna in slikovna sporočila v zvezi s predvajanim programom, elektronski programski vodič, prometne informacije v obliki dodatnih tekstovnih ali slikovnih sporočil.
Ne. Uvajanje digitalnega radia ne pomeni ugašanja analognega FM radia. FM radio v Sloveniji ostaja, kar pomeni, da je mogoče obstoječe radijske programe poslušati kot do sedaj. Digitalna DAB omrežja namreč obratujejo vzporedno z analognimi FM omrežji, saj digitalni radio ni nadomestek za analogni FM radio, temveč le vzporedna pot oziroma dodatna radijska platforma, ki nudi predvsem dodatne kapacitete in nove storitve.
Bistvena razlika med analognim in digitalnim oddajanjem radijskih programov je v tem, da je pri analognem oddajanju (FM radio) frekvenca povezana z enim programom, pri digitalnem oddajanju pa se na določeni frekvenci oddaja digitalni paket programov – multipleks. Zaradi tega pri digitalnih omrežjih delimo subjekte na izdajatelje programov in operaterje omrežij.
Razlika je tudi v načinu uporabe frekvenc. Pri analognih omrežjih oddajniki delujejo na različnih frekvencah, pri digitalnih omrežjih pa lahko tvorimo enofrekvenčna omrežja, kjer so vsi oddajniki, ki sestavljajo omrežje, med samo sinhronizirani in oddajajo na isti frekvenci. S tem je zagotovljena tudi učinkovitejša raba radiofrekvenčnega spektra. Frekvence za digitalna radijska omrežja zainteresirani operaterji pridobijo prek javnih razpisov.
Izdajatelji radijskih programov najemajo prostor (oziroma kapaciteto) v obstoječih multipleksih za kar pa morajo prek javnega razpisa pridobiti dovoljenje za razširjanje v digitalni radiodifuzni tehniki.
Digitalni radio DAB uporablja VHF frekvenčno področje od 174 do 230 MHz. Ta frekvenčni pas je bil prvotno namenjen analogni televiziji (kanali 5 do 12). Kasneje se je s prehodom na digitalno oddajanje ta frekvenčni pas namenil za digitalno oddajanje televizije z uporabo sistema DVB-T. Oznake kanalov so ostale enake. Širina TV kanala v VHF področju je 7 MHz, kar je ravno dovolj, da se vanj lahko umestijo 4 DAB bloki s širino 1.536 MHz. DAB frekvenčni bloki znotraj posameznega kanala so označeni s črkami A, B C in D. Tako se lahko posamezni VHF frekvenčni kanal uporabi bodisi za oddajanje enega televizijskega multipleksa ali pa za oddajanje do štirih DAB multipleksov. V tem primeru govorimo o DAB blokih od 5A do 12D. V Sloveniji se bo VHF frekvenčno področje od 174 do 230 MHz uporabljalo izključno za oddajanje DAB multipleksov.
| DAB blok | Centralna frekvenca |
| 5A | 174.928 MHz |
| 5B | 176.640 MHz |
| 5C | 178.352 MHz |
| 5D | 180.064 MHz |
| 6A | 181.936 MHz |
| 6B | 183.648 MHz |
| 6C | 185.360 MHz |
| 6D | 187.072 MHz |
| 7A | 188.928 MHz |
| 7B | 190.640 MHz |
| 7C | 192.352 MHz |
| 7D | 194.064 MHz |
| 8A | 195.936 MHz |
| 8B | 197.648 MHz |
| 8C | 199.360 MHz |
| 8D | 201.072 MHz |
| 9A | 202.928 MHz |
| 9B | 204.640 MHz |
| 9C | 206.352 MHz |
| 9D | 208.064 MHz |
| 10A | 209.936 MHz |
| 10B | 211.648 MHz |
| 10C | 213.360 MHz |
| 10D | 215.072 MHz |
| 11A | 216.928 MHz |
| 11B | 218.640 MHz |
| 11C | 220.352 MHz |
| 11D | 222.064 MHz |
| 12A | 223.936 MHz |
| 12B | 225.648 MHz |
| 12C | 227.360 MHz |
| 12D | 229.072 MHz |
DAB signal oziroma DAB multipleks oddajajo oddajniki, ki so v prostojnosti operaterja DAB omrežja. V multipleksu so prisotni tudi podatki o programih, ki naj bi jih omrežje oddajalo. Radijske programe pa pripravljajo posamezni izdajatelji programov, ki morajo svoj program “dostaviti” operaterju omrežja, da ga ta umesti v svoj multipleks in oddaja prek omrežja. Na poti do operaterja omrežja pa lahko pride do izpada povezave oziroma drugih težav in v tem primeru program ni prisoten v multipleksu – na sprejemniku sicer vidimo ime programa, vendar sprejemnik predvaja tišino. Če je težava prisotna dlje časa, vam v takem primeru svetujemo, da se obrnete na izdajatelja programa, ki vam bo lahko posredoval več informacij.
Drug možen razlog za tišino pa je, da sprejemnik (trenutno) ne sprejema signala omrežja in posledično ne more predvajati programov, ki se oddajajo prek tega omrežja. Za kakšno vrsto težave gre lahko enostavno preverite tako, da preklopite na druge programe v tem omrežju (v primeru, da sprejemnik prikazuje ime omrežja oziroma oddajni kanal). V primeru, da ni sprejema tudi drugih programov istega omrežja, potem je razlog v nezadostnem signalu omrežja, ki ga sprejemnik (trenutno) ne sprejema. V takem primeru sprejemnik običajno z ustrezno ikono tudi signalizira, da ni sprejema. V primeru pa, da druge programe istega omrežja sprejemnik predvaja, potem gre najbrž za primer izpada enega programa, kot je to opisano v zgornjem odstavku.
Seveda. Računalniški DAB sprejemniki so običajno manjše USB naprave, ki z ustrezno programsko opremo omogočajo pregled razpoložljivih DAB signalov in poslušanje izbranega programa.
Za sprejem zadostuje že ceneni sprejemnik za programsko definiran radio (na primer RTL SDR). Nekateri programi (na primer SDR-J) omogočajo tudi prikaz RF spektra in konstalacijskega diagrama.
Prvi korak je pridobitev dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti, ki ga izda AKOS.
Dovoljenje za izvajanje radijske dejavnosti mora pridobiti vsak izdajatelj, preden začne razširjati svoj radijski program, ne glede na platformo razširjanja radijskega programa.
Drugi korak je pridobitev pravice razširjanja radijskega programa v digitalni radiodifuzni tehniki, ki ga izda AKOS prek postopkov javnega razpisa.
Izdajatelj, ki želi svoj radijski program razširjati v digitalni radiodifuzni tehniki, mora predhodno pridobiti pravico razširjanja radijskega programa v digitalni radiodifuzni tehniki na posameznem geografskem območju. Predlagamo, da si ogledate pretekle javne razpise vključno z zadnjim.
Ko izdajatelj pridobi pravico razširjanja radijskega programa v digitalni radiodifuzni tehniki lahko sklene pogodbo z opraterjem omrežja, ki upravlja omrežje, ki pokriva želeno območje in kjer so še proste kapacitete. V Sloveniji vsa DAB omrežja upravlja RTV Slovenija. Ceno oddajanja prek DAB omrežja lahko preverite v ceniku storitev enote Oddajniki in zveze. Cena je odvisna od izbranega omrežja, želene bitne hitrosti in stopnje zaščite pred napakami, ki določajo koliko enot kapacitete (CU) je potrebnih za oddajanje programa. Koliko enot kapacitete zasedajo programi, ki trenutno oddajajo prek DAB-a, si lahko ogledate na strani DAB omrežia.
V primeru, da ste zainteresirani za razširjanje vašega programa prek DAB-a in že razpolagate z dovoljenjem za izvajanje radijske dejavnosti, vam predlagamo, da na AKOS naslovite pobudo za razpis pravic razširjanja radijskega programa v digitalni radiodifuzni tehniki.
Spletno mesto uporablja piškotke za zagotavljanje pozitivne uporabniške izkušnje. Z uporabo naše spletne strani potrjujete, da se z njihovo uporabo strinjate.
